Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddajo Mladi mladim smo tokrat v celoti posvetili prazniku dela. Ker je ena od oblik dela tudi prostovoljstvo, smo v studio povabili člane delovne brigade Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Zakaj je dobrodelnost pomembna, kakšen je namen delovnih brigad in kje in kako se lahko pridružite letošnjim brigadirjem, bodo pojasnili vodji projekta Uroš Vozlič in Nika Erjavec ter brigadirja, Tadej Tomažič in Marko Jeraj. Marija Šauperl, predsednica kluba brigadirjev slovenskih goric Lenart, pa nam je povedala, kako so študentske brigade potekale nekoč.
Oddajo Mladi mladim smo tokrat v celoti posvetili prazniku dela. Ker je ena od oblik dela tudi prostovoljstvo, smo v studio povabili člane delovne brigade Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Zakaj je dobrodelnost pomembna, kakšen je namen delovnih brigad in kje in kako se lahko pridružite letošnjim brigadirjem, bodo pojasnili vodji projekta Uroš Vozlič in Nika Erjavec ter brigadirja, Tadej Tomažič in Marko Jeraj. Marija Šauperl, predsednica kluba brigadirjev slovenskih goric Lenart, pa nam je povedala, kako so študentske brigade potekale nekoč.
Več kot 50 študentov se je letos prijavilo na že 24. študentsko delovno brigado, ki je sicer največji prostovoljni projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru. V teh dneh ta poteka v Občini Muta, kjer so se študenti med drugim lotili odstranjevanja zapuščene lope, urejanja šolske poti in obrežja reke Bistrice, barvanja avtobusnih postajališč in obnove lesenih klopi, v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije pa tudi markiranja in urejanja planinskih poti v občini. Kakšni so delovni dnevi, kaj vse se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, dežjem, zabavo in jutranjim vstajanjem in kakšne vezi so se stkale med njimi, bodo povedali ekipi Prvega.
Več kot 50 študentov se je letos prijavilo na že 24. študentsko delovno brigado, ki je sicer največji prostovoljni projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru. V teh dneh ta poteka v Občini Muta, kjer so se študenti med drugim lotili odstranjevanja zapuščene lope, urejanja šolske poti in obrežja reke Bistrice, barvanja avtobusnih postajališč in obnove lesenih klopi, v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije pa tudi markiranja in urejanja planinskih poti v občini. Kakšni so delovni dnevi, kaj vse se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, dežjem, zabavo in jutranjim vstajanjem in kakšne vezi so se stkale med njimi, bodo povedali ekipi Prvega.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru že 24. prireja delovno brigado. Tokrat se mudijo v koroški občini Muta. Z mikrofonom smo jih obiskali tudi mi.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru že 24. prireja delovno brigado. Tokrat se mudijo v koroški občini Muta. Z mikrofonom smo jih obiskali tudi mi.
Film nas popelje po preteklosti mariborske študentske delovne brigade. Ta je nastala spontano, po velikem potresu v Posočju. Takrat se je študent Zoran Kačičnik, pobudnik akcije, domislil, da bi študentje po svojih močeh pomagali odpravljati posledice naravne nesreče, predvsem pa je želel prostovoljstvo povezati z vsakodnevnimi stiki z ljudmi, prizadetimi ob tej naravni nesreči. Tem je druženje s študenti nekoliko omililo prebijanje skozi težke čase po potresu in pomagalo pri premagovanju hudih stisk. Film spremlja 17. študentsko delovno brigado v Dobrovniku. Udeleženci so spoznavali vrednote, kot so prijateljstvo, spoštovanje, prostovoljstvo, skupno delo. To je bilo obdobje, v katerem so kot generacija s svojim delom pustili pečat v širši družbi. Delo v brigadah je obenem tudi nasprotje potrošniške družbe in sebičnosti. Domačini so za pomoč zelo hvaležni, in to udeležencem pomeni izjemno veliko. Ko pa jih spoznamo od blizu, sprevidimo tudi, da so to študenti, ki se jim ne obetajo dobre službe - da torej pomoči potrebnim pravzaprav pomagajo tisti, ki so pomoči potrebni tudi sami .
Film nas popelje po preteklosti mariborske študentske delovne brigade. Ta je nastala spontano, po velikem potresu v Posočju. Takrat se je študent Zoran Kačičnik, pobudnik akcije, domislil, da bi študentje po svojih močeh pomagali odpravljati posledice naravne nesreče, predvsem pa je želel prostovoljstvo povezati z vsakodnevnimi stiki z ljudmi, prizadetimi ob tej naravni nesreči. Tem je druženje s študenti nekoliko omililo prebijanje skozi težke čase po potresu in pomagalo pri premagovanju hudih stisk. Film spremlja 17. študentsko delovno brigado v Dobrovniku. Udeleženci so spoznavali vrednote, kot so prijateljstvo, spoštovanje, prostovoljstvo, skupno delo. To je bilo obdobje, v katerem so kot generacija s svojim delom pustili pečat v širši družbi. Delo v brigadah je obenem tudi nasprotje potrošniške družbe in sebičnosti. Domačini so za pomoč zelo hvaležni, in to udeležencem pomeni izjemno veliko. Ko pa jih spoznamo od blizu, sprevidimo tudi, da so to študenti, ki se jim ne obetajo dobre službe - da torej pomoči potrebnim pravzaprav pomagajo tisti, ki so pomoči potrebni tudi sami .
Jutranja poročila Radia Maribor
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Tokrat ne bomo v radijskem studiu, temveč se bomo odpravili kar na teren, in sicer v Hrastnik, kjer v teh dneh poteka 22. študentska delovna brigada. Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru se tako že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Kaj vse počnejo letos v Hrastniku, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vremenom, zabavo in jutranjim vstajanjem, kaj so v teh dneh doživeli in videli, kakšna izkušnja je to za mlade udeležence – vse to slišite v tokratni oddaji.
Tokrat ne bomo v radijskem studiu, temveč se bomo odpravili kar na teren, in sicer v Hrastnik, kjer v teh dneh poteka 22. študentska delovna brigada. Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru se tako že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Kaj vse počnejo letos v Hrastniku, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vremenom, zabavo in jutranjim vstajanjem, kaj so v teh dneh doživeli in videli, kakšna izkušnja je to za mlade udeležence – vse to slišite v tokratni oddaji.
Tudi letos smo se pridružili Študentski delovni brigadi. Ta je v svoji že 21. izvedbi tokrat poteka v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji. Gre za težje dostopno območje, kjer bodo udeleženci na skupno šestih deloviščih opravljali zanimiva, a naporna dela; od urejanja smučišča do postavljanja oglarske kope. Po koncu delovnega dne so se nam bodo brigadirke in brigadirji pridružili v našem terenskem studiu.
Tudi letos smo se pridružili Študentski delovni brigadi. Ta je v svoji že 21. izvedbi tokrat poteka v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji. Gre za težje dostopno območje, kjer bodo udeleženci na skupno šestih deloviščih opravljali zanimiva, a naporna dela; od urejanja smučišča do postavljanja oglarske kope. Po koncu delovnega dne so se nam bodo brigadirke in brigadirji pridružili v našem terenskem studiu.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
V Radljah ob Dravi je te dni bolj pestro kot po navadi. Za to že nekaj dni skrbijo študentje, ki so se udeležili 18-e delovne brigade. Poleg dela pa delovna brigada združuje zabavo, spoznavanje Slovenije, njenih skritih lepot in raznolikih običajev. Naša ekipa je študente obiskala sredi dela. Pripravil: Andrej Geržina Snemal: Andrej Likavec Montaža: Sonja Kukovec
V Radljah ob Dravi je te dni bolj pestro kot po navadi. Za to že nekaj dni skrbijo študentje, ki so se udeležili 18-e delovne brigade. Poleg dela pa delovna brigada združuje zabavo, spoznavanje Slovenije, njenih skritih lepot in raznolikih običajev. Naša ekipa je študente obiskala sredi dela. Pripravil: Andrej Geržina Snemal: Andrej Likavec Montaža: Sonja Kukovec
Ideja se je rodila pred 17.leti, ko so mariborski študentje želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Idejo prostovoljnega dela so združili z idejo vsakodnevnega stika z domačini, ki jim je takratno druženje s študenti nekoliko omililo preživljanje po potresnega časa in hude stiske. V Dobrovniku je leta 2015 potekala že 17. študentska delovna brigada. Za študente je to čas spoznavanja vrednot kot so prijateljstvo, spoštovanje, prostovoljstvo, delo v timu in čas, v katerem kot generacija pustijo svoj pečat z lastnim delom. Hkrati je brigada antiteza potrošniške družbe in egoizma. Domačini so za pomoč zelo hvaležni in ta zahvala vsakemu študentu v brigadi pomeni izjemno veliko. Ko bližje spoznamo študente iz brigade pa vidimo, da so to študenti, ki nimajo perspektive za službo in da pravzaprav pomagajo prav taki, ki so tudi sami potrebni pomoči.
Ideja se je rodila pred 17.leti, ko so mariborski študentje želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Idejo prostovoljnega dela so združili z idejo vsakodnevnega stika z domačini, ki jim je takratno druženje s študenti nekoliko omililo preživljanje po potresnega časa in hude stiske. V Dobrovniku je leta 2015 potekala že 17. študentska delovna brigada. Za študente je to čas spoznavanja vrednot kot so prijateljstvo, spoštovanje, prostovoljstvo, delo v timu in čas, v katerem kot generacija pustijo svoj pečat z lastnim delom. Hkrati je brigada antiteza potrošniške družbe in egoizma. Domačini so za pomoč zelo hvaležni in ta zahvala vsakemu študentu v brigadi pomeni izjemno veliko. Ko bližje spoznamo študente iz brigade pa vidimo, da so to študenti, ki nimajo perspektive za službo in da pravzaprav pomagajo prav taki, ki so tudi sami potrebni pomoči.
Dopoldne smo se oglašali iz Črne na Koroškem, kamor se je letos podala jubilejna, 20. študentska delovna brigada. Kako poteka, kaj urejajo, kakšno je vzdušje in zakaj prav ta občina, smo preverili med študenti in domačini. Z njimi se je pogovarjal Aleks Horvat.
Dopoldne smo se oglašali iz Črne na Koroškem, kamor se je letos podala jubilejna, 20. študentska delovna brigada. Kako poteka, kaj urejajo, kakšno je vzdušje in zakaj prav ta občina, smo preverili med študenti in domačini. Z njimi se je pogovarjal Aleks Horvat.
ridružili smo se študentom na 18. študentski delovni brigadi. Projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru se med 22. in 31. julijem odvija na Koroškem. Vsako leto namreč študenti obiščejo občino, ki je demografsko ogrožena ali so jo prizadele naravne katastrofe (začelo se je v Bovcu leta 1999, kjer so študenti pod vodstavom Zorana Kačičnika pomagali pri odpravi posledic potresa). Letos so se opravili najbližje Mariboru – v Radlje ob Dravi.
ridružili smo se študentom na 18. študentski delovni brigadi. Projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru se med 22. in 31. julijem odvija na Koroškem. Vsako leto namreč študenti obiščejo občino, ki je demografsko ogrožena ali so jo prizadele naravne katastrofe (začelo se je v Bovcu leta 1999, kjer so študenti pod vodstavom Zorana Kačičnika pomagali pri odpravi posledic potresa). Letos so se opravili najbližje Mariboru – v Radlje ob Dravi.
Okoli 40 študentov se je letos ustavilo na že 19. Študentski delovni brigadi, ki tokrat poteka v občini Kranjska Gora. Ideja se je rodila pred devetnajstimi leti, ko so mariborski študenti želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Domačini so bili za pomoč zelo hvaležni, študenti pa zdaj vsako leto z brigado, ki je antiteza potrošniške družbe in egoizma, deset dni preživijo na kraju, ki potrebuje njihovo pomoč. Kako poteka delovni dan, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem izveste ta četrtek med pol dvanajstno in dvanajsto. Pojdite s Prvim na obisk v Kranjsko goro na študentsko delovno brigado!
Okoli 40 študentov se je letos ustavilo na že 19. Študentski delovni brigadi, ki tokrat poteka v občini Kranjska Gora. Ideja se je rodila pred devetnajstimi leti, ko so mariborski študenti želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Domačini so bili za pomoč zelo hvaležni, študenti pa zdaj vsako leto z brigado, ki je antiteza potrošniške družbe in egoizma, deset dni preživijo na kraju, ki potrebuje njihovo pomoč. Kako poteka delovni dan, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem izveste ta četrtek med pol dvanajstno in dvanajsto. Pojdite s Prvim na obisk v Kranjsko goro na študentsko delovno brigado!
Ko je bilo v Sloveniji najbolj vroče, med 17. in 26. julijem, je v občini Dobrovnik potekala Študentska delovna brigada, ki jo je že 17. leto zapored pripravila Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Brigadirji se vsako leto odpravijo na območje, ki ga je prizadela kakšna ujma, tokrat se jih je 40 zbralo ob Bukovniškem jezeru. Na srečo vročina, komarji in krajši spanec brigadirje niso motili, da ne bi že navsezgodaj zavihali rokave in od 8. uri začeli z delom na šestih deloviščih. Ta so bila raztresena po vsej občini – ob Bukovniškem jezeru, v Strehovcih, v romskem naselju in v samem Dobrovniku. Študenti so krajanom pomagali pri odpravi posledic poplav, ureditvi poti, ki vodijo do njihovih znamenitosti, in obnovi nekaterih kulturnih objektov in mostov.
Ko je bilo v Sloveniji najbolj vroče, med 17. in 26. julijem, je v občini Dobrovnik potekala Študentska delovna brigada, ki jo je že 17. leto zapored pripravila Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Brigadirji se vsako leto odpravijo na območje, ki ga je prizadela kakšna ujma, tokrat se jih je 40 zbralo ob Bukovniškem jezeru. Na srečo vročina, komarji in krajši spanec brigadirje niso motili, da ne bi že navsezgodaj zavihali rokave in od 8. uri začeli z delom na šestih deloviščih. Ta so bila raztresena po vsej občini – ob Bukovniškem jezeru, v Strehovcih, v romskem naselju in v samem Dobrovniku. Študenti so krajanom pomagali pri odpravi posledic poplav, ureditvi poti, ki vodijo do njihovih znamenitosti, in obnovi nekaterih kulturnih objektov in mostov.
Študentska organizacija iz Maribora že šestnajsto leto v okviru Študentskih delovnih brigad organizira delovne akcije po različnih krajih v Sloveniji. Letošnja poteka v Čepovanu in Lokovcu. 40 brigadirjev iz Štajerske, Prlekije in Prekmurja smo obiskali ravno v času, ko so betonirali ograjo pri Medgeneracijskem domu v Čepovanu, barvali otroška igrala in čistili planinske ter vaške poti, ki jih je prizadel žledolom. Reportažo je pripravila Nataša Uršič.
Študentska organizacija iz Maribora že šestnajsto leto v okviru Študentskih delovnih brigad organizira delovne akcije po različnih krajih v Sloveniji. Letošnja poteka v Čepovanu in Lokovcu. 40 brigadirjev iz Štajerske, Prlekije in Prekmurja smo obiskali ravno v času, ko so betonirali ograjo pri Medgeneracijskem domu v Čepovanu, barvali otroška igrala in čistili planinske ter vaške poti, ki jih je prizadel žledolom. Reportažo je pripravila Nataša Uršič.
